Arhiv kategorije 'ostalo'

Muzikal: We Will Rock You

Prejšnji teden sem preživel v Londonu, kjer sem se imel priložnost odpraviti v Dominion Theatre in videti na dolgo in široko opevani We Will Rock You, muzikal s komadi vsem poznanih Queenov, ki navdušuje gledalce že vse od leta 2002, letos pa praznuje 8. obletnico.

Tale primerjava se za začetek mogoče zdi nekoliko neumestna in hitra, pa vendar tudi We Will Rock You lahko lepo primerjamo z lanskim Avatarjem (2009). Oba imata odlično, atraktivno sporočilo in pa vizualno presunljiv šov, ki brez problema zasenči pomanjkljivo zgodbo, a ga kljub temu naredi na videz popolnega.

Anyway, gre za ZF futuristično-komično-avanturistični glasbeni spektakel, ki je v prvi vrsti predvsem kritika današnje svetovne glasbene scene in govori o naši Zemlji, ujeti pod oblastjo korporacije Globalsoft, ki je pod poveljstvom Kraljice (Killer Queen) po svetu razširila umetno, računalniško generirano, slabo glasbo (Radio GaGa) in prepovedala kitaro ter ostale instrumente, zaradi česar je rock, prava glasba, začel toniti v pozabo.
Protagonista, fant Galileo in punca Scaramouche sta na začetku ujetnika Globalsofta po tem ko odkrijejo, da prepevata rock. V nadaljevanju nekje slišita za legendo o Bohamcih, pozabljenem ljudstvu, ki naj bi poznalo pesem (Bohemian Rhapsody), ki bi lahko odrešila Zemljo slabe glasbe. In kot za nameček se Galileo izkaže za Dreamerja, enega in edinega Sanjača, ki je edini, ki lahko najde davno pozabljeni instrument, s katerim so ljudje v preteklosti zažigali rock.

Zgodba je kljub temu, da jo po desetih minutah pogruntamo, precej privlačna in atraktivna, morda celo bolj filmska od raznih drugih odrskih (in kasneje filmskih) stvaritev ala Mamma Mia! in Chicago.
Ker nisem nek poznavalec muziklov in sem bil prvič priča tako velikemu glasbenemu spektaklu, ne vem kaj več, razen predvidljive zgodbe, bi mu še lahko očital. Vzdušje je bilo fenomenalno, zadnjih 20 minut naravnost fantastičnih, vsi smo bili na nogah. Komadi so itak super, vsi smo peli zraven. Tehnologija tudi na odru dela čudeže, igralci pa so morali poleg petja in igranja biti tudi fizično dovolj sposobni, saj so neprestano skakali iz aparature na aparaturo in izvajali zabavne plesne koreografije, ki so nam močno pribljižale življenje na futuristični Zemlji – ravno tako uspešno, kot bi nam ga lahko prikazal kakšen visokoproračunski film. Kdo ve, mogoče pa bo kdaj celo nastal.

Vse kar lahko rečem je, da je zadeva poučna, noro zabavna in vredna ogleda. Če se slučajno znajdete v Londonu ali kje drugod po svetu, kjer jo boste imeli priložnost pogledat, vam jo močno priporočam. Če bi jo moral oceniti, bi ji pritisnil kakšno osemko, bi jo pa moral videti večkrat, da bi se lahko zatopil v vse detajle in precizno zastavljene povezave med posameznimi komadi in zgodbo.

Is this the real life?
Is this just fantasy?
Caught in a landslide,
no escape from reality
.
Open your eyes,
look up to the skies and see…

TRAILER

  • Share/Bookmark

VIDEO: 79 najboljših filmov (80th Oscars Ceremony, 2008)

Počasi se nam bljiža 82. prireditev Oskarji, natančneje čez 2 tedna, v nedeljo 7.marca 2010.

Zdaj pa poglejmo dve leti nazaj, 2008, ko je pribljižno ob tem času potekala jubilejna 80. prireditev Oskarjev. Meni osebno ni ostala posebej v spominu, saj organizatorji niso pripravili ničesar res spektakularnega, kakor bi se spodobilo za okroglo obletnico. Pa vendar se mi je v spominu vtisnil en izsek iz prireditve, ki sem ga kar precej dolgo iskal na spletu in zdaj ga objavljam tukaj.

Jack Nicholson nam v videu zaupa, kaj njemu osebno pomenijo filmi, temu pa sledi štiri minute dolg filmček, ki prikazuje vseh (takrat) 79 filmov, ki so prejeli Oskarja za najboljši film. Prikazani so klasični prizori iz nagrajenih filmov + izjemna glasbena podlaga, ki v kombinaciji vsakemu gledalcu vzbudita kanček spoštovanja do bogate filmske zgodovine in nas obenem pobarata, kako čas hitro gre, tehnologija pa napreduje.
Me prav zanima, kakšen film bo zmagal leta 2027, na 100. prireditev Oskarjev in kako bodo ljudje takrat gledali na filmske klasike izpred sto let…

Torej, video si lahko ogledate TUKAJ

  • Share/Bookmark

Kako je Gandalf napovedal The Lovely Bones

Zadnjič sem še enkrat pogledal Return of the King, zadnji del fenomenalne trilogije Lord of the Rings. Mojo pozornost je pritegnil predvsem en prizor. To je prizor, kjer Gandalf tolaži Pippina, da smrt niti ni tako slaba stvar, v ozadju pa medtem divja vojna. Gandalf mu pripoveduje o zelenih travnikih, sončnih vzhodih, belih plažah in steklenih planjavah.

Tukaj si lahko ogledate prizor:

YouTube slika preogleda

Ste opazili, da Gandalf pravzaprav govori o filmu The Lovely Bones? Tudi v tamkajšnjih nebesih so bele plaže in širni travniki. Tudi tam je popolni svet, kakršnega opisuje čarodej. Kot bi vedel, da ga bo isti režiser čez nekaj let posnel oz. kot bi bil ravno ta dialog med hobitom in čarovnikom navdih za zadnjo Jacksonovo stvaritev.
Zanimivo, ni kaj.

slika

slika

sika

Tukaj pa je pesem Annie Lennox – Into The West, ki je tudi naslovna pesem filma Return of the King in je pravzaprav nekakšna uglasbena verzija zgornjega prizora.

YouTube slika preogleda

Zanimivost: če ste pozorni, lahko med Gandalfovim govorjenjem, v zgornjem prizoru, slišite refren iz pesmi Into the West, kar še dodatno poudari povezavo med filmom in pesmijo. Izpade kulsko.

  • Share/Bookmark

Kaj se je zgodilo s produkcijo filma The Subtle Knife?

The Subtle Knife (po naše Pretanjeni nož) je drugi del trilogije His Dark Materials (Njegova temna tvar) pisatelja Philipa Pullmana, meni osebno zelo ljube novodobne fantazijske klasike.
Po prvem delu, ki se čez lužo imenuje Zlati kompas (The Golden Compass), pri nas pa Severni sij (Northern Lights) je posnet film, ki pa je bržkone pogorel tako finančno, kot med gledalci in kritiki.

Kot velikemu ljubitelju knjižnih predlog mi najbrž ni treba posebej razlagati, kako zelo me je film razočaral. Vse zelo lepo zajema spodnji odstavek.

“…filmski ustvarjalci so posilili obrat. Zavrgli so dušo Pullmanove predloge in obdržali telo, ki pa ni nič posebnega. Samo še ena zgodba o nekomu, ki mu je rešiti svet. Brez sledu o prefinjenem obračunu s cerkvijo. Kar ostane, sta le milijonska računalniška slika in ‘razorožljiv dekletov nasmeh’…”
(Jonas – kinotožje 019)

Poster - Serafina Pekkala

Eva Green

Torej, na IMDBju sem ne dolgo nazaj opazil portal za drugi del, The Subtle Knife, ki naj bi se začel snemati že leta 2009. Potem pa je portal nenadoma izginil s strani.
Da bi ugotovil kaj se dogaja, sem malo pobrskal po internetu in opazil več različinh informacij. Najbolj me je razjezil sam režiser, Chris Weitz. V različnih intevijujih namreč zatrjuje različne stvari, med drugimi, da je konec iz The Golden Compassa premaknil na začetek drugega dela (kar je po mojem mnenju pokvarilo cel film). Nekje trdi, da je scenarij za drugi del že končan, v najnovejših intervijujih pa tarna, kako je nad svojo ekranizacijo razočaran in upa, da se bo čez čas našel kdo, ki bo prenovil/dokončal nastalo zmešnjavo.
Vse je torej obviselo v zraku.

Tudi jaz močno upam, da se bo našel kdo, ki bo sposoben prikazati to slikovito zgodbo v filmski obliki. Nekdo, ki bo začel na novo. Magari celo posnel vse v enem šusu, tako kot je naredil Jackson z LOTRom. Drznem si celo reči, da bi bili romani za priredbo precej bolj zahtevni od LOTRa, saj pri slednjem namreč gre za spektakel, medtem ko je naslovna zadeva precej bolj poglobljena in simbolična.
Weitz je prezelen, njegov The Golden Compass pa preslaba osnova za nadaljno delo. Kaj se bo torej izcimilo iz tega?

Ne preostane nam drugega kot počakat…

Chris Weitz

Chris Weitz

P.S.: še zanimiv video, sestavljen iz različnih izsekov iz trailerja, storyboardov in video igre, ki prikazuje srce parajoč dramatičen konec iz knjige, kakršen bi moral biti tudi na koncu prvega filma (pa ga ni):

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark