Arhiv kategorije '10 v 1'

6. filmski paket (10 v 1)

1. Carriers: srhljivka, ki bi brez težav našla mesto na lestvici Romerovih zombijad – in to bolj pri vrhu. Od slednjih se namreč razlikuje po tem, da je tukaj bolj izpostavljen boj za preživetje in pa drama med protagonisti, kar je pri podobnih filmih (ki jih ni malo) velika redkost (6/10)

2. 21 Grams: moram priznati, da sem od filma pričakoval nekaj popolnoma drugega, kar je nekoliko neumno, saj gre vendar za Alejandra Gonzáleza Iñárritua, mojstra težkih življenjskih dram. In tako kot njegov oskarjevec Babel (2006), je tudi tale film zapleten omnibus, ki govori o treh razičnih osebah, ki so med seboj življenjsko povezane, za nameček pa je zgodba razbita na časovno neusklajene kose, ki jih mora gledalec sestaviti in doumeti sam. Film bi bil brez takšne konstrukcije precej nezanimiv, tako pa Alejandro lahko iz minute v minuto niza nenadne preobrate, ki so veliko bolj učinkoviti, kot bi bili sicer (8/10)

3. Blades of Glory: znano je, da filmi Willa Ferrella nekaterim zelo sedejo, meni pa nikoli niso preveč. Že samo njegova pojava me je ponavadi odvrnila od ogleda. Ko sem se mu nazadnje posvetil, sem naletel na Land of the Lost (2009), za katerega mi je žal, da sem ga sploh potegnil z neta. Zdaj pa sem posegel po naslovnem filmu, ki me je presenetljivo zabaval celo poldrugo uro. Fore so duhovite in se držijo meje s pretiranim straniščnim humorjem,  pa tudi kamera, učinki in vizualna podoba so presenetljivi, glede na to da gre za ’samo še en poceni butast film’. Vsekakor ga priporočam za odklopit se (7/10)

4. Stand By Me: film sem si (sramota!) ogledal šele ne dolgo nazaj. Gre namreč za pravi biserček, klasiko in najboljši film o odraščanju na sploh. Zgodbo je spisal Stephen King, ki je ponovno dokazal, da se v njegovem navalu grozljivk najde tudi marsikatera drama (Gren Mile, Shawshank Redemption). Režiser Rob Reiner je iz takrat mladih igralcev (River Phoenix, Will Wheaton, Kiefer Sutherland, John Cusack) znal izvabiti najboljše in njihova pristna igra je samo pikica na i k tej edinstveni, nostalgični, življenjski drami (10/10)

5. Princess Bride: klasična otroška pravljica Roba Reinerja, ki ima vse, kar mora pravljica imeti – velikane, princese pirati in mečevanje. Z drugimi besedami: čistokrvna pravljica, polna noro zabavnih preobratov, dialogov in pustolovščin, ki danes zaradi poplave fantazijskih filmov nima več istega učinka kot jo je imela pred 20imi leti (7/10)

6. The Back-Up Plan: ena bolj bedastih romantičnih komedij, ki bo celo privržence žanra s težavo zadovoljila. Vse je predvidljivo, vse je zlajnano že v vsaj tisočih podobnih filmih. Film stavi na pretirane, norčave in nazorne prikaze rojevanja, ki naj bi bili smešni, a jaz bi prej rekel, da bi kakšnemu paru zagrenili veselje do nosečnosti. Ne priporočam (3/10)

7. Kick-Ass: verjetno najbolj odpičen film letos, nekakšna parodija na vse superjunake. Dobro koreografirane akcijske sekvence, veliko bizarnega humorja in lahkomiselna zgodba, ki gre v korak s časom in je zato tudi tako aktualna, na kar kaže ocena na IMDb (7/10)

8. Krabat: od tega filma sem precej pričakoval, saj je nastal pod režijo Marca Kreuzpaintnerja (Sommersturm), v njem pa se pojavi večino sodobnih nemških igralskih zvezdnikov (David Kross, Daniel Brühl, Robert Stadlober).
Zgodba je posneta po knižni uspešnici, ki je sam sicer ne poznam, vendar me zdaj po ogledanem filmu niti ne zanima preveč. Gre za počasno, misteriozno fantazijsko dramo o črni magiji in fantih, ki so ujeti v majni vasici, kjer po cele dneve garajo za svojega gospodarja. Posebni učinki so solidni, prav tako glasba in igra, zgodba pa predvidljiva z nezadovoljivim vrhuncem (6/10)

9. Sex Drive: že najmanj desetkrat videna zadeva. Verjetno je krivo to, da sem si ponevedoma ogledal ‘unrated’ verzijo, kjer se mi je na koncu vrtelo od straniščega humorja in nagih ženskih in moških teles, ki so brez kakršnega koli razloga skakali čez prizorišče. Film kljub precejšnji minutaži kar hitro mine in po ogledu pusti pozitiven občutek, a vendar… (5/10)

10. Across the Universe: zgodovinsko-romantični glasbeni spektakel, ki me je k ogledu zvabil predvsem zaradi The Beatlesov. Zgodba je morda nekoliko neobičajna za muzikal, film je na trenutke nekoliko zmeden, ima pa nekaj odličnih trenutkov, dobro montažo in igro. Vsekakor zanimivo, priporočam (7/10)

  • Share/Bookmark

5. filmski paket (10 v 1)

1. The Time Machine: zelo slaba in površna ekranizacija, ki precej odstopa od knjižne predloge H.G. Wellsa in nikakor ne dosega ekranizacije iz 1960. Navdušujoča je predvsem vizualna plat filma (4/10)

2. Keeping Mum: zabavna črna komedija, katere najsvetlejši točki sta predvsem igra (Maggie Smith, Rowan Atkinson) in bizarni, duhoviti prizori, ob katerih sem se od srca nasmejal (7/10)

3. Darkness: čeprav 95% filma sestavljajo klišeji in je pobral večina negativnih kritik, mene to, presenetljivo, sploh ni zmotilo. Film se mi zdi povsem zgledna atmosferska nadnaravna srhljivka, za moje pojme boljša od mnogih današnjih filmov tega žanra (5/10)

4. The Village: moram reči, da me je tale film, kljub velikim luknjam, uspel navdušiti s svojo unikatno zgodbo in simboliko ter me silil k razmišljanju. Reklamirali so ga kot grozljivko, vendar pa nihče ni pričakoval počasne misteriozne drame, kar je verjetno glavni razlog, da je večino gledalcev pustil hladne. In tudi tukaj ne morem mimo perfektne violinske glasbene podlage Jamesa Newtona Howarda, za katero bi mu privoščil oskarja, kar pa odtehta dejstvo, da ga je dobil Jan A.P. Kaczmarek za Finding Neverland (2004), da ne omenjam ostalih nominirancev v kategoriji, ki so bili ravno tako odlični (7/10)

5. The Island: tako kot pri večini Bayevih filmih sta tudi tukaj glavna aduta vizualna podoba in glasbena podlaga. Film asocijira na marsikatero ZF uspešnico, zato med gledanjem doživljamo stalne de-ža-vuje. Ima pa nekaj sila zabavnih, kulskih prizorov (“Don’t shoot me! He’s my clone!”) (6/10)

6. 1408: še en izmed množice ‘grozljivk’ izpod peresa Stephena Kinga, ki so doživele filmsko ekranizacijo.  Tale film si sploh ne zasluži naziva grozljivka, temveč kvečjemu fantazijska avantura. Potrata igralske zasedbe. Še zdaj ne morem verjet, da je na IMDBju fasal tako visoko oceno (5/10)

7. The Greatest Game Ever Played: ne vem zakaj, ampak občasno zelo rad pogledam take feel good filme, ki so običajno bolj družinski, pa vseeno naredijo vtis na gledalca in nam na koncu celo zvabijo kakšno solzo na oko. Naslovni film je delno družinski, delno pa biografska drama režiserja/igralca Billa Paxtona o Francisu Ouimetu, igralcu golfa iz začetka 20ih. Lep film (8/10)

8.Run Fatboy Run: najprej sem iz naslova sklepal, da gre za kakšno parodijo nemške adrenalinsko-toboganske laufarice Lola Rennt (1998) aka Run Lola Run, vendar gre za še eno angleško komedijo s Simmonom Peggom v glavni vlogi, z zgodbo o ločencu, ki bi si na nek način rad prisvojil bivšo ženo nazaj, zato se udeleži londonskega maratona. Čeprav zgodba ni izvirna, film prekipeva od komičnih sekvenc in nam polepša kakšno deževno popoldne (6/10)

9. The Big White: tale film se ponaša s pestro igralsko zasedbo in dobrimi liki. Zgodba je povečini bizarna in precej otročja, na trenutke zadiši po že videnem, vsekakor pa je dokaj zabavna črna komedija z jasnim, sicer že (pre)večkrat obravnavanim sporočilom (6/10)

10. Perfume: The Story of a Murderer: tole je film, kjer štima prav vse. Scenografija, glasba, igra, kostumi, učinki, kamera, atmosfera in unikatna, nepozabna zgodba o človeku, ki bi lahko prav zares obstajal, a je do neke mere tudi ravno prav kvazi-zgodovinska in pravjična, da gledalec ve, da gre zgolj za pripovedko. Film gledalce prisili, da se poistovetijo z glavnim protagonistom, antijunakom, morilcem, ki ga spremljamo na njegovem dolgem (a ob enem kratkem) potovanju – od rojstva do smrti. Velik vtis daje filmu tudi že prej omenjena glasba in pa neverjena kamera, ki se lahko splazi celo v najmanjše kotičke, samo da gledalcu čimbolj vizualno prikaže stvari, kot jih dojema glavni lik. Eden boljših filmov leta 2006 in na žalost eden bolj spregledanih. Vojahte z očmi (10/10)

  • Share/Bookmark

4. filmski paket (10 v 1)

1. Bandslam: presenetljivo originalen mladinsko-glasbeni film, ki sicer spada v isti žanr kot High School Musical in Camp Rock, vendar stopi velik korak naprej že samo zaradi izogibanja poceni klišejev in dobre igre. Prijetno presenečen (7/10)

2. Sherlock Holmes: nad tole novo Ritchijevo stvaritvijo sem razočaran. Igra, kostumografija in scenografija so res 1a, zgodbovni del pa poden. Počasi že lahko pričakujemo nadaljevanje, jaz pa srčno upam, da ne bodo vsega skupaj razvlekli na več kot tri dele (6/10)

3. A Serious Man: še en ‘tipičen’ film bratov Coen, ki tokrat nekoliko spominja na Sixty Six (2006). Glede na njune prejšnje stvaritve je A Serious Man najmanj izrazit film do zdaj, pa vendar nikakor ne zaostaja po vsebini. Vključno z všečnim koncem (7/10)

4. Land of the Lost: ne vem, kaj je bilo z Bradom Silberlingom, da je posnel tole zadevo. Bedasta, premalo smešna in brez poante (3/10)

5. Elegy: počasen in na trenutke dolgočasen film, ki si vzame preveč časa za slikovite in globoke erotične prizore med mladenko in starčkom. Nič novega (5/10)

6. Coraline: stop-motion animacija. Po duši in sporočilu otroška, na zunaj odrasla. Navdušen sem (8/10)

7. Sommersturm: gledljiva, a že stokrat videna drama o drugačnosti. Navdušil me je tudi soundtrack (7/10)

8. Red Eye: napeta in dobro odigrana srhljivka Wesa Cravena, ki ga polomi samo v bedastem in predvidljivem končnem obračunu (6/10)

9. Unfaithful: film, ki bi se lahko zgodil tudi v resnici (in se verjetno tudi že je) + odlična glasbena podlaga Jana A.P. Kaczmareka (7/10)

10. The Box: film, ki ne ve kaj bi rad bil. Če ga gledamo kot ZF, nas ne zadovolji, če ga gledamo kot triler v (stilu filma The Game), nas pravtako ne zadovolji. No ja, v vsakem primeru je pod nivojem režiserja Richarda Kellyja (5/10)

  • Share/Bookmark

3. filmski paket (10 v 1)

1. Eden Lake: film me je navdušil in po drugi strani pretresel. Gledalca predvsem na koncu useka z močnim sporočilom ‘jabolko ne pade daleč od drevesa‘. In ja, ko naslednjič greste taborit vas bo nedvomno strah (7/10)

2. The Persuit of Happyness: ta ganljiva drama govori o padcu in vzponu milionarja Chrisa Gardnerja in njegovega sina Christopherja. Po resničnih dogodkih (8/10)

3. Whiteout: Kate Beckinsale mi že od zmeraj gre rahlo na ku**c; tudi njeni filmi so, razen nekaterih izjem, za en ku**c, in naslovni film je dokaz, da je temu tako. Torej, nisem veliko pričakoval, nisem veliko dobil, me je pa vsaj vizualna plat filma precej navdušila (5/10)

4. Femme Fatale: napet, seksi triler Briana de Palme, pri katerem vse do konca ne vemo za kaj gre. Ima sicer nekaj za lase privlečenih preobratov, ampak kljub kar zadovoljivo  (6/10)

5. Ella Enchanted: reciklaža pravljic. Malo Pepelke, malo Sneguljčice in celo kanček Čarovnika iz Oza. Samo za najmlajše (4/10)

6. The Elephant Man: prečudovita filmska klasika, ki seže do srca vsakemu gledalcu. No comment (9/10)

7. 3:10 to Yuma: zgleden western/drama, ki pa ni noben grozen presežek in ne pokaže ničesar zares novega (7/10)

8. Funny People: moram reči, da me je tale, poltretjo uro dolg film, kar navdušil. Vsaj kar se tiče prve polovice, v drugi polovici se je preveč osredotočil (samo) na Sandlerjevo familijo, kar nekako ni sovpadalo z ostalo zgodbo (6/10)

9. Lola Rennt: rdečelasa Franka Potente in Moritz Bleibtreu (Das Experiment, Solino) sta glavna akterja tega adrenalinskega tobogana, ovitega v zanimivo filozofsko vprašanje (8/10)

10. The Hangover: zabavna in sveža komedija v stilu Dude, Where’s My Car, ki si je zasluženo priborila zlati globus za naj komedijo prejšnjega leta (7/10)

  • Share/Bookmark

2. filmski paket (10 v 1)

1. Distorzija: tipičen slovenski mladinski film o najstniških težavah, seksu, glasbi in prijateljstvu. Povprečna igra, ni vzdušja, ni vredno ogleda (4/10)

2. Vertigo: vseskozi napet in zelo gledljiv ljubezenski triler legendarnega Hitchcocka (8/10)

3. North by Northwest: kritiki so ga označili kot “the first James Bond film“.  Film premore nekaj kultnih akcijskih sekvenc in suspenz, ki vžge še po 40 letih (8/10)

4. The Brothers Bloom: dokaj zabavna avantura, ki me kljub zavidajoči igralski zasedbi (Brody, Weisz, Ruffalo) ni povsem prepričala (5/10)

5. Inglourious Basterds: Tarantino se je vrnil v velikem slogu. In ja, Barabe so mojstrovina, a po mojem mnenju vseeno ne presegajo kultnega Pulp Fictiona (pripis: ogledal sem si ga še nekajkrat in mi je bil z vsakim ogledom bojši. Mislim, da ga lahko postavim ob bok s Pulp Fiction.) (8 9/10)

6. Adventureland: gledljiva komična drama, ki se ponaša z dobro igro, še boljšim scenarijem in dovolj zabavnimi dialogi (7/10)

7. The Spirit: otročji dialogi, slabo vzdušje in nasploh slab scenarij, da ne omenjam smešnih(?) akcijskih sekvenc. Film, po katerem še bolj zahrepenimo po Sin Cityju (5/10)

8. The Day After Tomorrow: Emmerich nam spet ponudi poplavo računalniških učinkov, ki pa za razliko od njegovega najnovejšega 2012 vsaj imajo neko sporočilo in smiselno ter dovolj zabavno zgodbo (6/10)

9. Charlie and the Chocolate Factory: Tim Burton nam servira zabavno mračno pravljico, predelavo istoimenske kultne otroške knjige. Z Deppom v glavni vlogi, seveda (7/10)

10. Janghwa, Hongryeon / A Tale Of Two Sisters: samo dogajanje je precej zamotano in nas preseneti z nemalo šokantnimi zasuki in super atmosfero (7/10)

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »